1Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz�irjanja so navedeni na koncu. 2 3Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni 4CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju 5vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi: 6 7 C-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko 8 vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo pritisnjeno 9 tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. 10 M-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali 11 ALT, ko vtipkamo <znak>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT 12 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem 13 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>. 14 15Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). 16V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih 17znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: 18<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>> 19[Sredina strani je iz didakti�nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] 20>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon), 21 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite 22 hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to 23 napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona. 24 25Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta 26kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran. 27 28Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po 29datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z 30ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v 31(pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa 32pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke 33META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni). 34 35>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. 36 37 38* POVZETEK 39---------- 40 41Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: 42 43 C-v Premik se za cel zaslon naprej 44 M-v Premik se za cel zaslon nazaj 45 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali 46 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek 47 (znak v C-l je �rka L, ne �tevka 1) 48 49>> Poi��ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. 50 Vtipkajte C-l. 51 Ponovno poi��ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. 52 53Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki 54imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s 55C-v in M-v pa deluje povsod. 56 57 58* PREMIKANJE KAZAL�KA 59--------------------- 60 61Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa 62pridemo do izbranega mesta na zaslonu? 63 64Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in 65C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj, 66znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti �tirje ukazi so enakovredni 67kurzorskim tipkam: 68 69 prej�nja vrstica, C-p 70 : 71 : 72 nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f 73 : 74 : 75 naslednja vrstica, C-n 76 77>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico 78 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na 79 sredino zaslona. 80 81V angle��ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` 82(prej�nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F 83kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal�ka boste 84uporabljali ves �as. 85 86>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice. 87 88>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat 89 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini 90 vrstice. 91 92Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico 93(angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi 94zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico 95(�eprav tega Emacs ne zahteva). 96 97>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se 98 mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je 99 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. 100 101Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. 102 103>> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za 104 premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca 105 vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico. 106 107Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo 108toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle��ini se temu 109pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na 110katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. 111 112>> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte, 113 kaj se zgodi. 114 115�e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za 116celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b 117pa za besedo nazaj. 118 119>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. 120 121�e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v 122belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b 123deluje podobno, a v nasprotni smeri. 124 125>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in 126 C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali 127 med besedami. 128 129Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na 130drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad 131enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control 132nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice 133ipd.). 134 135Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e 136premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na 137za�etek oz. konec stavka. 138 139>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. 140 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. 141 142Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se 143premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje 144enega in drugega po svoje naravno. 145 146Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka. 147Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu. 148 149Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki 150po besedo in stavek: 151 152 C-f Premik za znak naprej 153 C-b Premik za znak nazaj 154 155 M-f Premik za besedo naprej 156 M-b Premik za besedo nazaj 157 158 C-n Premik v naslednjo vrstico 159 C-p Premik v prej�njo vrstico 160 161 C-a Premik na za�etek vrstice 162 C-e Premik na konec vrstice 163 164 M-a Premik na za�etek stavka 165 M-e Premik na konec stavka 166 167>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. 168 To so najpogosteje uporabljani ukazi. 169 170�e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (META-manj�i od), 171ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (META-ve�ji od), ki ga 172premakne na konec datoteke. 173 174Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate 175pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - 176prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug 177ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, 178in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift. 179 180>> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika. 181 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. 182 183>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika. 184 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. 185 186�e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po 187zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b, 188C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh 189terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je 190tipkanje ukazov s CONTROL hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker 191ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in 192nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste 193enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka. 194 195Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta 196pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev 197ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo, 198kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a 199tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in 200namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno 201tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker 202deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni`` 203argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a. 204 205Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej. 206 207>> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza 208 C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku. 209 210Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo 211ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih 212ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim 213argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno. 214 215Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument, 216premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u 2178 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. 218 219>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v 220 221To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi 222premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. 223 224�e uporabljate grafi�ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate 225verjetno ob robu Emacsovega okna navpi�no pravokotno ploskev, 226imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z 227mi�ko kliknete na drsnik. 228 229>> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite 230 srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, 231 dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. 232 233>> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in 234 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko 235 premikate mi�ko? 236 237 238* �E SE EMACS OBESI 239------------------- 240 241�e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z 242ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo 243predolgo, da bi se izvedli. 244 245Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni 246argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti. 247 248>> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100, 249 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je 250 premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali 251 s C-g. 252 253Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g. 254 255 256* ONEMOGO�ENI UKAZI 257------------------- 258 259Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih 260za�etniki ne izvedli po nesre�i. 261 262�e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z 263obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga 264res �elite izvesti. 265 266�e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor 267na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na 268vpra�anje odgovorite z ,n`. 269 270>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo�en ukaz), 271 zatem na vpra�anje odgovorite n. 272 273 274* OKNA 275------ 276 277Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo 278razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali 279le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali 280pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je: 281 282 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). 283 284To je CONTROL-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel 285zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre. 286 287>> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l 288>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. 289 Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu, 290 ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? 291 292>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. 293 294Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz 295sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta 296ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, 297delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se 298za�nejo s CONTROL-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki. 299 300 301* VRIVANJE IN BRISANJE 302---------------------- 303 304�e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite 305kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko 306vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in 307jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za 308skok v novo vrstico. 309 310Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko 311<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate 312za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka 313vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je ozna�ena z "Backspace", 314"Delete" ali "Del". 315 316�e imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj 317vas ne zmede, �e imate poleg tega �e tipko "Delete" - <Delback> je 318"Backspace". 319 320Splo�no <Delback> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem 321kazal�ka. 322 323>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri�ite. 324 Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika 325 tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija. 326 327Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji 328vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ali v grafi�nih 329okoljih zavita pu��ica ob desnem robu ozna�uje vrstico, ki se 330nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. 331 332>> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in 333 �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. 334 335>> S tipko <Delback> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega 336 ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji 337 vrstici je izginil. 338 339Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem, 340ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo. �e bo 341nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v 342ve� zaslonskih vrstic. 343 344>> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delback>. To 345 zdru�i vrstico s prej�njo. 346 347>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo 348 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. 349 350Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se 351izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev 352obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo. 353 354>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * 355 356Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate 357in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek 358ukazov za brisanje: 359 360 <Delback> pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od 361 oznake za kazal�ek) 362 C-d pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako 363 za kazal�ek) 364 365 M-<Delback> pobri�e besedo tik pred kazal�kom 366 M-d pobri�e besedo tik za kazal�kom 367 368 C-k zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice 369 M-k zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka 370 371�rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz 372besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter 373M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela 374C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne 375moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 376vrstice, drugi na stavke. 377 378Obstaja tudi splo�en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega 379podro�ja. Kazal�ek postavimo na en konec podro�ja, ki ga �elimo 380izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je 381preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal�ek na 382drug konec podro�ja, ki ga �elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem 383ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. 384 385>> Premaknite kazal�ek na �rko O, s katero se za�enja prej�nji 386 odstavek. 387>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika�e sporo�ilo "Mark set" (slov. Oznaka 388 postavljena) na dnu ekrana. 389>> Premaknite kazal�ek na �rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega 390 odstavka. 391>> Vtipkajte C-w. S tem zavr�emo vse besedilo za�en�i z O in vse do 392 �rke V. 393 394Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, 395pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko 396prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki 397lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo 398pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo 399prazne vrstice in presledke, pa ne. 400 401>> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da 402 pobri�ete vsebino vrstice. 403>> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico. 404 405Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e 406vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za 407eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo 408druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj 409ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj 410drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k. 411 412Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- 413potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam 414je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa 415na kak�en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi 416datoteki. Isto besedilo lahko ve�krat potegnete nazaj, tako da je v 417delovnem podro�ju pove�terjeno. 418 419Ukaz za vra�anje pobitega besedila je C-y. 420 421>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. 422 423�e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo 424shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. 425 426>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. 427 428Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: 429 430>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol 431 in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele 432 besedila? 433 434Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar 435ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje 436pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do 437njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano 438besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim 439besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no 440pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi 441ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo 442ostalo, kamor ste ga odlo�ili. 443 444�e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej 445spet na zadnje pobrisano besedilo. 446 447>> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e 448 eno vrstico. 449 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. 450 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. 451 Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na 452 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje 453 pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu 454 M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev. 455 456 457* PREKLIC UKAZA (UNDO) 458---------------------- 459 460�e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko 461besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne 462C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e 463predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno 464spremembo globlje v zgodovino. 465 466Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema 467izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu 468(npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih 469znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki 470bi jih morali vtipkati. 471 472>> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u. 473 474C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot 475s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat 476zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni 477povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na 478nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo 479pritisnjeno tipko CONTROL. 480 481�e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e 482bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument. 483 484Ukaz za brisanje besedila lahko prekli�ete in besedilo povrnete, 485enako, kot �e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem 486besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom 487C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. 488 489 490* DATOTEKE 491---------- 492 493Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v 494datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, 495ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da 496na disku ,,poi��emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati 497(pravimo tudi, da ,,obi��emo`` datoteko). 498 499Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je 500bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa 501spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo 502(angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi 503nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne 504�elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, 505lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko 506�e shranili na disk. 507 508V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in 509kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del 510zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to 511,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa. Ko boste poiskali 512kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. 513 514Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero 515datoteko i��emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v 516tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz 517 518 C-x C-f (poi��i datoteko) 519 520vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v 521vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni 522vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj 523pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e 524ste se na primer pri tipkanju zmotili. 525 526Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v 527pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g. 528 529>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je 530 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je 531 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. 532 533Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se 534po�ene ukaz C-x C-f in poi��e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik 535izgine, ko je ukaz izveden. 536 537Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko 538dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite, 539da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: 540 541 C-x C-s (shrani datoteko) 542 543Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na 544disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako 545da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega 546razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. 547 548Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje 549pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne 550izgubite veliko. 551 552>> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega 553 u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote 554 ...TUTORIAL``. 555 556Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in 557tako ne boste videli, da Emacs �e kaj izpi�e. To je znak, da je 558operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za 559prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon 560,,odmrznete`` z ukazom C-q. �e je va� sistem eden takih, si za nasvet, 561kako re�iti to nev�e�nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to 562Incremental Search`` v priro�niku za Emacs. 563 564Poi��ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali 565popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z 566Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi��ite datoteko z izbranim imenom, 567ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo 568Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na 569�e obstoje�i datoteki. 570 571 572* DELOVNA PODRO�JA 573------------------ 574 575Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva 576ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi��ete`` z 577ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. 578 579>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f 580 bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in 581 shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se 582 vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. 583 584Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem 585podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi��emo datoteko, Emacs ustvari zanjo 586novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo 587z ukazom: 588 589 C-x C-b Seznam delovnih podro�ij. 590 591>> Poskusite C-x C-b zdaj. 592 593Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e 594tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki 595ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega 596podro�ja. 597 598>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij. 599 600Tudi �e imate ve� delovnih podro�ij, pa je vedno le eno od njih 601trenutno dejavno. To je tisto delovno podro�je, ki ga popravljate. �e 602�elite popravljati drugo delovno podro�je, morate ,,preklopiti`` 603nanj. �e bi radi preklopili na delovno podro�je, ki pripada kak�ni 604datoteki, �e poznate en na�in, kako to storiti: ponovno ,,obi��ete`` 605(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa �e la�ji na�in: z 606ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro�ja. 607 608>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s �imer se vrnete v delovno podro�je 609 ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej 610 odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s �imer se vrnete 611 nazaj v ta u�benik. 612 613Ve�inoma se ime delovnega podro�ja kar ujema z imenom datoteke (brez 614poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro�ij, ki ga 615prika�e ukaz C-x C-b, prika�e imena vseh delovnih podro�ij. 616 617Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del 618kak�nega delovnega podro�ja. Nekatera delovna podro�ja ne pripadajo 619nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``, na primer, je �e eno 620takih. To delovno podro�je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz 621C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podro�ij. Tudi delovno podro�je 622,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporo�ila, ki 623jih je Emacs izpisoval v odzivnem podro�ju na dnu zaslona. 624 625>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro�je 626 s sporo�ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako 627 vrnite v u�benik. 628 629�e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to 630ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na 631delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali 632spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na 633podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo 634udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi 635bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x 636C-s. Namesto tega imamo: 637 638 C-x s Shrani nekatera delovna podro�ja 639 640Ukaz C-x poi��e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena, 641odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno 642podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti. 643 644 645* RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV 646------------------------ 647 648�e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na 649razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. 650eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je: 651 652 C-x Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend). 653 Sledi mu en sam znak. 654 M-x Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime 655 ukaza. 656 657Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako 658pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega 659nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi��emo datoteko, in C-x C-s, s 660katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu 661povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x 662C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene 663datoteke). 664 665Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi 666nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. 667 668Na sistemih, ki to dopu��ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno 669lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko 670vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``. 671 672Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko 673po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem 674primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini 675je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. 676 677Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je 678tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za 679delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj 680napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, 681�e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v 682Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. 683 684Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: 685 686 C-x C-f Poi��i datoteko. 687 C-x C-s Shrani datoteko. 688 C-x C-b Prika�i seznam delovnih podro�ij. 689 C-x C-c Kon�aj Emacs. 690 C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. 691 C-x u Preklic zadnjega ukaza. 692 693Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj 694poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela. Eden 695takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en 696niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem 697vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga 698�elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte 699samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska 700tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani 701tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>. 702 703Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite 704zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej 705vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return. 706 707>> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem 708 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>. 709 710 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede 711 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo 712 ,,spremenila``. 713 714 715* AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE 716-------------------------- 717 718Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene, 719�e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, 720Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih 721urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po 722znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala 723,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje 724,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena 725datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e. 726 727�e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no 728shranjeno besedilo tako, da normalno poi��ete datoteko (pravo ime 729datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x 730recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return> 731za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov. 732 733 734* ODZIVNO PODRO�JE 735------------------ 736 737Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici 738na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano. 739 740 741* STATUSNA VRSTICA 742------------------ 743 744Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno 745nekaj podobnega kot: 746 747--:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- 748 749V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga 750urejate. 751 752Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo 753poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN 754odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo 755namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je 756zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete, 757tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. 758 759�rka L in �tevilke za njo ka�ejo polo�aj �e druga�e, kot zaporedno 760�tevilko vrstice, v kateri je kazal�ek. 761 762Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali. 763Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, 764so samo �rtice. 765 766Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela 767Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste 768sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major 769mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih 770so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju 771besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in, 772njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e 773Fundamental. 774 775Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, 776denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak 777programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, 778mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni 779na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni 780na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in 781Fundamental. 782 783�e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na 784primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text). 785>> Vtipkajte M-x text mode<Return>. 786 787Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne 788spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu��aje za 789dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je 790obravnaval kot meje med besedami. 791 792Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina 793ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in. 794 795Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m. 796 797>> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu 798 vrha zaslona. 799>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje 800 od osnovnega (Fundamental). 801>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. 802 803Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi 804podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome��ajo glavnih 805na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko 806aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno 807od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina, 808en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov. 809 810Podna�in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto 811Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na 812presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. 813 814Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je 815vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x 816auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo 817(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. 818 819>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za�nite tipkati 820 "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil 821 vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj 822 Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. 823 824�irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko 825spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni 826argument. 827 828>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte 829 nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20 830 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. 831 832Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa, 833kadar popravljate �e napisan odstavek. 834Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam 835znotraj odstavka in uka�ete M-q (META-q). 836 837>> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q. 838 839 840* ISKANJE 841--------- 842 843Emacs lahko v besedilu poi��e niz znakov (zaporedje znakov ali besed), 844naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za 845premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je 846na�el iskani niz. 847 848Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga 849navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje 850odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. 851 852Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za 853iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip! 854 855Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik 856v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju 857in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i��ete. <Return> zaklju�i iskanje. 858 859>> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo 860 ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj 861 se je zgodilo s kazal�kom. 862>> �e enkrat pritisnite C-s, da poi��ete naslednji ,,kazal�ek``. 863>> �estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazal�ek. 864>> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>. 865 866Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a 867poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi��ete 868naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat 869pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da 870iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. 871 872OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran 873zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in 874ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi 875ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na 876C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental 877Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo. 878 879�e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili, 880da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne 881nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer, 882predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na 883mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delback>, boste 884s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek 885postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e 886,a`. 887 888�e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak 889(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), 890se iskanje prekine. 891 892C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in 893i��e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke, 894namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja 895tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. 896 897 898* VE� OKEN NA ZASLONU 899--------------------- 900 901Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken 902na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu. 903 904>> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji 905 znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) 906>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. 907 V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem 908 oknu. 909>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. 910 (�e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). 911>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v 912 spodnje okno. 913>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. 914 Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila. 915>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na 916 mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno. 917 918Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje 919v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi 920v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih 921nau�ili, veljajo za aktivno okno. 922 923Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, 924drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu, 925v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko 926premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. 927 928C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko META (na 929PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni 930tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od 931tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko 932pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). 933 934Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META 935in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej 936pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v 937ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, 938kot sta CONTROL in META. 939 940>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. 941 942(�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili 943zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in 944sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) 945 946Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem 947oknu izvedete C-x C-f in poi��ete novo datoteko, se vsebina drugega 948okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo 949datoteko. 950 951Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki: 952 953>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih 954 datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana 955 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo 956 okno. 957 958>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da 959 zaprete spodnje okno. 960 961 962* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA 963---------------------------- 964 965V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo 966urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji 967oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli 968[(Fundamental)] namesto (Fundamental). 969 970Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To 971zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi 972za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. 973 974>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte 975 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. 976 977Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g 978prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. 979 980 981* DODATNA POMO� 982--------------- 983 984V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete 985Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to 986zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih 987koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene 988veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h 989(h kot ,,help``, pomo�). 990 991Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo� 992�elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo 993povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste 994si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g. 995 996(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni 997dobro, in v takem primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem 998pa, �e C-h ne prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega 999poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.) 1000 1001Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem 1002pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal 1003kratek opis ukaza. 1004 1005>> Vtipkajte C-h c C-p. 1006 Izpi�e se nekaj takega kot 1007 1008 C-p runs the command previous-line 1009 1010Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij 1011uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so 1012navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija 1013po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z 1014ukazom �e kdaj sre�ali. 1015 1016Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, 1017ali, �e nimate tipke META, <Esc>v. 1018 1019Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. 1020 1021>> Vtipkajte C-h k C-p. 1022 1023To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem 1024z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna 1025z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko 1026urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste 1027kon�ali. 1028 1029Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�: 1030 1031 C-h f Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime 1032 funkcije. 1033 1034>> Poskusite C-h f previous-line<Return>. 1035 To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. 1036 1037Podoben ukaz C-h v izpi�e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi 1038lahko nastavite obna�anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime 1039spremenljivke. 1040 1041 C-h a Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal 1042 vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te 1043 ukaze lahko prikli�ete z META-x. Pri nekaterih ukazih 1044 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno 1045 zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek. 1046 1047>> Vtipkajte C-h a file<Return>. 1048 1049To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo 1050,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e 1051tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in 1052write-file. 1053 1054>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite 1055 nekajkrat. 1056 1057>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo. 1058 1059 C-h i Priro�niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke 1060 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno 1061 podro�je, imenovano "info". V njem lahko prebirate 1062 priro�nike za programe, ki so name��eni v sistemu. Z 1063 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro�nik za 1064 urejevalnik Emacs. �e sistema Info �e niste 1065 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na 1066 v�deni izlet po na�inu Info in mo�nostih, ki jih 1067 ponuja. Ko boste zaklju�ili z branjem tega prvega 1068 berila, bo priro�nik za Emacs v sistemu Info va� 1069 glavni vir dokumentacije. 1070 1071 1072* DRUGE MO�NOSTI 1073---------------- 1074 1075�e ve� se lahko nau�ite o Emacsu z branjem priro�nika, bodisi 1076natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help 1077ali vtipkajte F10 h r). Dve mo�nosti, ki vam bosta morda posebej v�e�, 1078sta samodejno zaklju�evanje vrstice, s katerim prihranite nekaj 1079tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. 1080 1081Samodejno zaklju�evanje vrstic je na�in, s katerim prihranimo nekaj 1082tipkanja. �e �elite denimo preklopiti v delovno podro�je *Messages*, 1083je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil 1084preostanek imena delovnega podro�ja. Samodejno zaklju�evanje je 1085opisano v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Completion``. 1086 1087Dired omogo�a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo�nosti tudi 1088podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), 1089preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je 1090opisav v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Dired``. 1091 1092Priro�nik opisuje tudi mnoge druge mo�nosti Emacsa. 1093 1094 1095* ZAKLJU�EK 1096----------- 1097 1098Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo 1099za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa 1100storite to z ukazom C-z. 1101 1102Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v 1103Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - 1104prito�ite se! 1105 1106 1107* RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE 1108------------------------------ 1109 1110Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih 1111besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni 1112Emacs. V sloven��ino ga je prevedel Primo� Peterlin. 1113 1114To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo 1115razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: 1116 1117Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, 1118 2005, 2006, 2007 Free Software Foundation, Inc. 1119 1120 Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa 1121 v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o 1122 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku 1123 nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. 1124 1125 Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati 1126 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno 1127 ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. 1128 1129Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni, 1130a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte 1131kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti 1132obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate, 1133pi�ete in delite prosto programje! 1134 1135;;; Local Variables: 1136;;; coding: iso-latin-2 1137;;; sentence-end-double-space: nil 1138;;; End: 1139 1140;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6 1141